V ponedeljek, 11. aprila 1988, se je v takratni Jugoslaviji, republiki Sloveniji, odprla četrta po vrsti privatna trgovina.

Mojca Mrak je v 20 kvadratnih metrov veliki delavnici odprla komisijsko prodajalno KIKA.

V tistih socialističnih časih je bil to pravi čudež. V državi ni bilo nobene delovne organizacije, ki bi hotela prodati blago privatni trgovini. Lahko je sprejemala le v komisijsko prodajo razno blago navadnih občanov. Po nekaj mesecih so se za prodajo odločili za tiste čase redki obrtniki, ki so karkoli proizvajali.

V času socializma so bile redne stranke v trgovini kriminalisti, ki so zasegali listine s katerimi se je takrat poslovalo.

V tistih časih je bilo kaznivo dejanje nedovoljena trgovina izredno preganjana. Vse napredne ljudi je oblast sumila tihotapljenja, "švercanja" in protisocialističnega delovanja. Posedovanje in uporaba tuje valute je bila takrat strogo prepovedana. V takratni Jugoslaviji je bilo veliko pomanjkanje, ni se dobilo banan, kave, pralnega praška, cementa, bakrene pločevine, pocinkanih cevi, kotlov za centralno ogrevanje, pralnih strojev,...

S prihodom naprednih ljudi iz tako imenovanih pomladnih strank na strani časopisov ter televizije so se časi počasi začeli spreminjati. V letu 1989 je prodajalna KIKA sklenila letno prodajno pogodbo s trgovsko delovno organizacijo Kovinotehna. Prometni davek smo morali obrtniki v tistih časih plačevati vnaprej. Ob koncu leta 1989 smo lahko kupovali že od takratnih podjetij Metalka, Jeklotehna, Opremotehna, Ferimport in Ferotehna.

Leta 1989 smo že lahko postali enakopravni člani Splošnega združenja trgovine Slovenije.

Spremenil se je zakon o prometnem davku, člani stanovanjskih zadrug so bili oproščeni plačila prometnega davka za gradbeni in inštalacijski material. Pišler, Strlič in Mrak so ustanovili stanovanjsko zadrugo Žiri p.o..

Večino prometa zadruge je bilo opravljeno preko trgovine KIKA. Zakonca Mrak sta v letu 1990 ustanovila tudi družbo IKA. Nove nabave so tekle na družbo IKA, stare zaloge pa so se prodajale pod trgovino KIKA. Najbolj simpatično prodajno blago nam je bilo ogrevanje. Kot prva privatna trgovina v Jugoslaviji smo pričeli z direktno nabavo radiatorjev Jugoterm iz Kosova.

Med vojno za Slovenijo smo dobili celo od bomb zadete radiatorje. Po osamosvojitvi smo dobili dovoljenje za zunanjo trgovino, nabavo smo pričeli dopolnjevati z uvozom. Za uvoz radiatorjev je bilo takrat potrebno pridobitev kontingenta. Kontingente je izdajala Gospodarska zbornica Slovenije.

Na dan, ko je Varnostni svet OZN uvedel embargo za poslovanje s Srbijo, so bili na poti v Slovenijo trije priklopniki radiatorjev. Carinska uprava je dala na izbiro zaseg ali prostovoljni odstop blaga državi. Takratnemu ministru za zunanje zadeve g. Ruplu se imamo zahvaliti, da je vlada kasneje sprejela uredbo in dovolila uvoz tistega blaga, ki je zapustilo mejo s Srbijo še pred 24 uro na dan uvedbe embarga. Ker so kamioni prešli mejo ob 23:30 uri je bilo podjetje za malo rešeno gotovega propada.